Still Meadow

Objavljeno · 4 min branja

Koristna plat tesnobe

Tesnoba je neprijetna, a ni vaš sovražnik. Kako nam nekaj skrbi pomaga pri pripravi, zbranosti in skrbi za druge ter kako jo poslušati, ne da bi nas obvladala.

Večina tega, kar slišimo o tesnobi, govori o tem, kako se je znebiti. To je razumljivo: lahko je grozna. A tesnoba ni samo problem, ki ga je treba rešiti. V pravi meri je eden od načinov, na katere skrbi za nas naš um. Če razumemo njeno koristno plat, nas je lahko malo manj strah in z njo je malo lažje živeti.

Čustvo z nalogo

Vsako čustvo ima svoj namen. Žalost nas po izgubi upočasni. Jeza nam pomaga braniti, kar je pomembno. Tesnoba gleda naprej. Sprašuje: kaj bi lahko šlo narobe in smo pripravljeni?

Psihiater Randolph Nesse, eden od utemeljiteljev evolucijske medicine, tesnobo primerja z javljalnikom dima. Javljalnik, ki se včasih oglasi, ko vam zagori toast, je moteč, a tisti, ki molči ob pravem požaru, je veliko slabši. Naš sistem tesnobe je uglašen tako, da je nekoliko preobčutljiv, saj je bilo za naše prednike spregledati resnično nevarnost veliko dražje kot nekaj lažnih alarmov.

Ko torej čutite tesnobo pred potovanjem, izpitom ali težkim pogovorom, vaš um ne deluje napačno. Poskuša vas zaščititi. Težava ni v tem, da alarm obstaja, ampak v tem, da lahko v sodobnem življenju zvoni prepogosto, preglasno ali zaradi stvari, ki jih ne moremo spremeniti.

Malo skrbi nam pomaga pri uspešnosti

Pred več kot stoletjem sta psihologa Robert Yerkes in John Dodson opisala vzorec, o katerem se razpravlja še danes: uspešnost se praviloma izboljšuje, ko raste vzburjenost, do določene točke, nato pa pade, ko postane vzburjenost previsoka. Ob premajhni napetosti se dolgočasimo in smo površni. Ob prevelikem otrpnemo. Vmes je območje, v katerem smo budni, zbrani in na višku moči.

Marsikdo to pozna iz izkušnje. Nekaj živčnosti pred nastopom vas spodbudi, da se pripravite, vadite in ste pozorni. Športniki in glasbeniki pogosto pravijo, da igrajo slabše, če ne čutijo prav nobene treme. Blaga tesnoba je energija. Vprašanje je, kako jo izkoristiti, ne pa da nas preplavi.

Zgodba, ki jo pripovedujemo o svojih živcih

Raziskave kažejo, da lahko to, kako razlagamo signale tesnobe, spremeni, kako vplivajo na nas.

V eni študiji je psiholog Jeremy Jamieson s sodelavci nekaterim študentom, ki so se pripravljali na težak izpit, povedal, da jim lahko tesnoba dejansko pomaga do uspeha, ker vzburjenost lahko izboljša uspešnost. Ti študenti so bili boljši v matematičnem delu kot študenti, ki takega sporočila niso prejeli. Srce jim je še vedno razbijalo; le razbijanje so brali drugače.

V podobni liniji raziskav je Alia Crum s sodelavci ugotovila, da so ljudje, ki so jim pomagali videti stres kot potencialno krepilen, ne le škodljiv, poročali o boljšem počutju in kazali zdravejše fiziološke odzive. Sporočilo ni, da je tesnoba prijetna. Je, da lahko razbijajoče srce pomeni »pripravljen sem« prav tako kot »v nevarnosti sem«.

Tesnoba kot znak skrbi

Tesnoba ima še eno, tišjo plat. Skrbi nas za stvari, ki so nam pomembne: za otroke, zdravje, delo, ljudi, ki jih imamo radi, stanje v svetu. V tem smislu je tesnoba pogosto skrb v preobleki. Če to opazimo, nas lahko omehča. Namesto »zakaj sem takšen?« lahko rečete: »Seveda to čutim. Zame je to pomembno.«

Ta premik občutka ne odpravi, spremeni pa vaš odnos do njega: iz boja z njim v poslušanje.

Poslušati, ne ubogati

Koristen način, kako ravnati s tesnobo, je, da z njo ravnate, kot bi z zaskrbljenim prijateljem. Poslušate. Skrb vzamete resno. Preverite, ali se da narediti kaj praktičnega. In potem, če trenutno ni kaj storiti, ga nežno pomirite in mu pomagate, da se umiri.

Enako lahko storite s svojim umom:

  1. Opazite jo. »Čutim tesnobo.« Poimenovanje občutka ga lahko naredi nekoliko manj preplavljajočega.
  2. Vprašajte, na kaj kaže. Ali obstaja resnična težava in ali je majhen korak, ki ga lahko naredite danes?
  3. Naredite korak ali pa pustite, da počiva. Če lahko ukrepate, ukrepajte. Če ne, se spomnite, da dlje trajajoče skrbi izida ne bodo spremenile.
  4. Pomagajte telesu, da se umiri. Počasno dihanje, kratek sprehod ali nekaj minut tišine lahko pomirijo alarm, tako da se razmišljujoči del uma lahko vrne.

Ko se alarm noče ugasniti

Koristna plat tesnobe ima meje. Če so skrbi stalne, če panika pride iz nič ali če se zaradi strahu izogibate običajnim delom življenja, alarm ne pomaga več. To ni šibkost; je znak, naj poiščete podporo. Pomaga vam lahko zdravnik ali terapevt, učinkovita zdravljenja obstajajo.

Pri vsakdanji tesnobi lahko pomaga imeti kraj, kjer lahko alarm počiva. V Still Meadow lahko sedite na tihem travniku in poslušate stare zgodbe o vodi, ki se ne bori s kamnom, in o bambusu, ki se v snegu upogne, a ne zlomi. So opomnik, da biti občutljiv, buden in skrben ni napaka. Je del tega, kar vas dela človeka.

Viri

  1. Yerkes, R. M., & Dodson, J. D. (1908). The relation of strength of stimulus to rapidity of habit-formation. Journal of Comparative Neurology and Psychology, 18, 459–482.
  2. Crum, A. J., Salovey, P., & Achor, S. (2013). Rethinking stress: The role of mindsets in determining the stress response. Journal of Personality and Social Psychology, 104(4), 716–733.
  3. Jamieson, J. P., Mendes, W. B., Blackstock, E., & Schmader, T. (2010). Turning the knots in your stomach into bows: Reappraising arousal improves performance on the GRE. Journal of Experimental Social Psychology, 46(1), 208–212.
  4. Nesse, R. M. (2019). Good Reasons for Bad Feelings: Insights from the Frontier of Evolutionary Psychiatry. Dutton.